Od začetka devetnajstega stoletja se je število deklariranih Slovencev na Hrvaškem zmanjšalo za trikrat. Veliko je naredila asimilacija, precej tudi vrnitev v Slovenijo – mnogo se jih ni opredelilo za Slovence iz različnih, tudi ekonomskih razlogov. V Istrski županiji je leta 2001 živelo 2.020 Slovencev, a jih je zagotovo več. Slovensko društvo Istra v Pulju, ki je prvo Slovensko društvo na
tleh Hrvaške Istre je bilo ustanovljeno prav v letu zadnjega popisa prebivalstva in letos praznuje 15 letnico delovanja. Prvi poskusi ustanovitve društva sežejo v devetdeseta leta, a so se načrti realizirali šele dobrih osem let kasneje. V letu ustanovitve društva je v Pulju in okolici živelo 930 Slovencev, od tega se jih je 500 vključilo v društvo 250 pa jih je aktivno spremljalo delovanje. Prvi Slovenci so se zaradi zaposlitve v Puljski ladjedelnici v mesto preselili že v času Avstro-ogrske monarhije. Naslednji večji val priseljencev iz Slovenije se je zgodil po II. svetovni vojni, ko so po vojaški dolžnosti v Pulj prišli oficirji in delavci različnih profilov, ki so dobili delo v ladjedelnici – ta je v najboljših časih štela 10.000 zaposlenih – danes 2000. Društvo je ob ustanovitvi od mesta Pulj dobilo v brezplačno uporabo prostore, v katerih so se odvijali družabni večeri, razstave in pouk slovenskega jezika. Prostor jim je omogočal, da so začeli razmišljati o vajah pevskega zbora, ki so ga ustanovili leta 2005 in poimenovali Encijan. V začetku je zbor štel deset članov, po desetih letih jih je 35, vadijo dvakrat na teden po dve uri in prejemajo vabila za nastop iz vseh koncev Evrope. Njihova dirigentka Paola Stermotić, ki ima za seboj profesionalno kariero zborovodkinje, je v desetih letih iz zbora Encijan naredila uspešno zgodbo, ki po kakovosti spada v sam vrh amaterskih zborov v Pulju. Že tretje leto zapored je Encijan v eni izmed lokalnih cerkva organiziral božični koncert, ki ga prenaša lokalna TV Nova. V preteklem letu so v društvu praznovali deseto leto delovanja zbora in posneli zgoščenko. Obletnico bodo praznovali 27. februarja 2016 s slavnostnim koncertom v Domu Hrvatskih branitelja v Pulju. Društvo je leta 2009 na veliko vztrajnost tedanje predsednice Klaudije Velimirović s pomočjo donacije Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, pridobilo lastne prostore. Gre za staro meščansko stanovanje, ki meji na ulico Sergijevcev, nedaleč od Zlatih vrat. V prostorih je pisarna društva in knjižnica, ki šteje čez 2000 knjig, dopolnila pa jo bo še dragocena donacija 400 knjig od Mohorjeve družbe iz Celovca. Svojo sobo ima tudi Kreativna skupina društva, ki prav tako praznuje deseto leto delovanja. Osnovni cilj kreativne delavnice je izdelava in promocijo izdelkov slovenske domače obrti, od panjskih končnic do klekljanih prtičkov in velikonočnih pisanic. Svoje izdeleke največkrat razstavijo na različnih lokalnih prireditvah in gostovanjih zbora Encijan. Eden izmed bolj zahtevnih izdelkov, ki so ga kreativke izdelale so lutke oblečene v slovenske narodne noše. Času primerno se članice z voditeljico delavnice Štefanije Sliško že začele z izdelavo velikonočnih košaric za pisanice. V društvu poteka tudi delavnica Zdravo življenje, ki ga vodi Danica Avbelj, od novembra 2015 tudi predsednica društva. V delavnici članice spoznavajo slovensko kulinariko, zdravilna zelišča in zdrava živila, velikokrat pa se napotijo tudi v naravo. Likovno delavnico, ki je zelo dobro obiskana, vodi akademska slikarka Neva Stančić Pibernik. V društvu vsak torek poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika. Tri skupine od osnovnošolskih otrok, do odraslih, vodi učiteljica Vida Srdoč. Otroci s predstavami sodelujejo v programih društva in tako popestrijo prireditve. Srdočeva je do upokojitve vodila pouk slovenščine v osnovni šoli Matulji v Reki. Tam pouk slovenščine spada med izbirne predmete. V prvotnih prostorih, ki so last mesta, ima sedež Slovenska nacionalna manjšina Mesta Pulj in Slovenska nacionalna manjšina Istrske županije, ki prav tako delujeta pod okriljem društva. Preglednost in dobra osvetljava v prostoru omogoča razstave različnih umetnikov iz Slovenije in Hrvaške. Tam še vedno odvijajo vaje zbora, pod vodstvom članice Teje Jelčić pa dvakrat na teden v dopoldanskem času poteka telovadba. Društvo ima svojo spletno stran in izdaja časopis Mavrica, ki izhaja štirikrat letno, prebirajo pa ga tudi člani Slovenskega društva Oljka iz Poreča in Ajda iz Umaga. Leta 2008 je društvo izdalo monografijo znanega puljskega rojaka akademskega slikarja in spoštovanega meščana Martina Bizjaka dve leti pred tem pa knjigo o treh znanih Slovencih Lojzetu Štandekerju, gledališkem režiserju v istrskem narodnem gledališču, Alojzu Orlu, fotografu in umetniku in Marijanu Rotarju, ki ima zasluge za promocijo filmskega festivala v Pulju. Delovanje društva se financira preko razpisov Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Urada Republike Hrvaške za nacionalne manjšine, Sveta za nacionalne manjšine Istrske županije in mesta Pulj. Iz Slovenije in ostalih slovenskih društev iz zamejstva in sveta v Pulj prihaja vse več želja po medsebojnem sodelovanju, a je zaradi pomanjkanja sredstev nemogoče vse izpeljati. Po desetih letih uspešnega vodenja se je z mesta predsednice poslovila Klaudija Velimirović. Novi predsednicia Danici Avbelj je prepustila zdrave temelje, a v društvu primanjkuje mladih, problem s katerim se sooča vse več slovenskih društev po svetu. Tako bo zagotovo ena izmed glavnih nalog novega vodstva, katere vsebine uvesti in kakšne prioritete postaviti, da se bo v Pulju ohranila slovenska beseda in dejavnost, ki je z Dnevi Slovenske kulture v Pulju in Istri postala tudi nepogrešljivi del kulturne ponudbe mesta.