Heristate

06/07/2026

Arheologi so letos na prazgodovinskem gradišču Baba na Pivškem naleteli na več pomembnih in zanimivih najdb. Med izkopavanji so našli ostaline vhodnega dela stavbe, ki je bil zgrajen iz masivnih peščenjakovih plošč. Gre za gradnjo iz najpoznejše faze poselitve na Babi, ki jo datirajo v sredino 1. stoletja pr. n. št.

Več na povezavi v prvem komentarju spodaj 👇👇👇

Foto: Narodni muzej Slovenije / National Museum of Slovenia

19/06/2026

V soboto, 20. junija 2026, Javni zavod Morostig vabi na posebno večerno doživetje v sklopu vseslovenske Poletne muzejske noči.

Zbor obiskovalcev bo ob 18.00 v centru Iga pred hišo Morostig, od koder se boste skupaj z vodnikom odpravili na kolišče.

Vodenje po Morostigu bo ob tej priložnosti dopolnjeno s pripovednimi vložki in izbranimi elementi nastajajočega Lova na zaklad, ki bo v polni obliki zaživel med poletnimi počitnicami. Obiskovalci bodo lahko na nekoliko drugačen način spoznali življenje koliščarjev ter zgodbe Ljubljanskega barja in doživeli kolišče v posebnem večernem vzdušju najkrajše noči v letu.

Udeležba na vodenju je brezplačna.

Zaradi omejenega števila mest so obvezne predhodne prijave. Več na povezavi v prvem komentarju spodaj.

02/06/2026

V Mokronogu so še vedno vidni ostanki trškega gradu, ki pa ga ne smemo zamenjevati z gradom Gorenji Mokronog. Spodnji mokronoški grad se v virih prvič omenja leta 1265 kot castrum Nazenfuez in je bil v lasti krške škofije. Po eni izmed domnev je bil upravno središče posesti, ki jo je Hema Breže-Selška v letih 1043–1044 podarila samostanu v Krki na Koroškem.

Čeprav njegovi srednjeveški upravitelji v virih niso posebej izpostavljeni, je grad skozi stoletja doživel nemirne čase. Leta 1439 ga je napadel Jan Vitovec, leta 1515 pa uporni kmetje. Med letoma 1526 in 1787 je bil tu tudi sedež krvnega deželnega sodišča.

Grad je ostal v rokah krške škofije vse do začetka 17. stoletja in je bil dolga stoletja pomemben del zgodovine Mokronoga. (vir: gradovi.net)

Foto: Aleš Hotko/Heristate

27/05/2026

Grad Kamen pri Begunjah na Gorenjskem se v virih prvič omenja leta 1263 kot castrum Lapis, čeprav naj bi stal že stoletje prej. Na njem so živeli vitezi in gradiščani, povezani z Ortenburžani, pozneje pa je grad prešel v posest Celjskih. Po zapisu Janeza Vajkarda Valvasorja je tu leta 1428 po padcu s konja umrl Herman III., eden zadnjih grofov Celjskih.

Sredi 15. stoletja so grad prevzeli Lambergi, ki so ga obnavljali in prezidavali vse do 16. stoletja. Takrat je dobil novo podobo z večjim palacijem, notranjim dvoriščem in arkadami, kjer je potekalo grajsko življenje. Ko so se lastniki preselili v dvorec Kacenštajn v dolini, je grad začel propadati.

Danes razvaline še vedno razkrivajo razvoj srednjeveške utrdbe, ki je iz obrambnega stolpa in palacija skozi stoletja zrasla v enega pomembnejših gradov na Gorenjskem.

Foto: Aleš Hotko/Heristate

26/05/2026

Čarobni jantar iz Petovione: kaj nam o prebivalcih te antične naselbine povedo najdbe s Hajdine?

Pomemben element tradicije kulturnega izročila vse od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka je nakit, ki kaže na pripadnost družbenemu sloju, spolu, rodu. Nosile so ga tako ženske kot moški.

Več na povezavi v prvem komentarju spodaj 👇🏼👇🏼👇🏼

Foto: Bine Kovačič, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož

19/05/2026

Ob Krnskem gradu na avstrijskem koroškem je stoletja stal knežji kamen, obrnjen spodnji del rimskega stebra z izklesano bazo in kanelurami, ki naj bi izviral iz bližnjega antičnega rimskega mesta Virunum (nekdanja prestolnica province Norik). Kamen, ki je nekoč pripadal rimskemu svetu, je v srednjem veku dobil novo vlogo.

Na njem je potekal del umeščanja karantanskih knezov in pozneje koroških vojvod, v njegov kamen pa je bil vrezan tudi grb Vojvodine Koroške. Leta 1862 so ga prestavili v palačo deželnih stanov, pozneje v Koroški deželni muzej v Celovec, danes pa stoji v grbovni dvorani deželnega zbora.

Njegova podoba še vedno ostaja del skupnega zgodovinskega spomina, tudi na slovenskem kovancu za 2 centa in v replikah, ki stojijo po Sloveniji.

Foto: Aleš Hotko / Heristate

14/05/2026

12/05/2026

V naselju Podlipovica pri Izlakah danes stojijo le še ostanki nekdanjega dvorca Medija, ki je nekoč veljal za enega zanimivejših srednjeveških dvorcev na tem območju. Njegovo romansko jedro sodi med redke ohranjene primere neutrjenih srednjeveških dvorov, povezanih z rodbino Gall, po kateri je grad dobil tudi nemško ime Gallenegg.

Skozi stoletja se je skromni srednjeveški dvor razširil v renesančni dvorec z notranjim dvoriščem, kapelo in gospodarskimi poslopji. Posebno mesto v njegovi zgodbi ima rodbina Janez Vajkard Valvasor, katere predniki so grad prevzeli v 16. stoletju, kapela iz leta 1637 pa še danes spominja na njihovo prisotnost. Še ena zanimivost - slovensko ime "Mudey" se prvič pojavi v 14. stoletju.

Danes so ohranjeni le deli grajskega zidu, kapela in posamezne ruševine, pod katerimi še vedno ležijo sledi nekdanjega dvorca, ki je stoletja zaznamoval prostor Medije. (vir: gradovi.net, gradovislovenije.si)

Foto: Aleš Hotko/Heristate

08/05/2026

Nad Višnjo goro je dolga stoletja stal grad, sedež mogočne rodbine Višnjegorskih. Ta je svojo oblast širila po velikem delu Dolenjske. Grad se v virih prvič neposredno omenja leta 1154 kot castello Wichselberg, v času grofa Majnhalma Višnjegorskega, ko je bil pomembno politično in upravno središče tega prostora.

Skozi stoletja so se na gradu menjavali eni najvplivnejših plemiških rodov tedanjega časa – Andeški, Spanheimi, Habsburžani, Celjski in pozneje Auerspergi. Vsaka rodbina je v njegovih zidovih pustila del svoje zgodbe, medtem ko je grad ostajal simbol nadzora nad pomembnimi posestmi in potmi.

Ko so Auerspergi v 18. stoletju grad opustili, je začel propadati. Danes njegove razvaline še vedno spominjajo na čas, ko je Višnja Gora stala v središču plemiških sporov, zavezništev in oblasti.

Foto: Aleš Hotko/Heristate