Božična pravljica v Visočah z malo manj kot 75.000 lučkami, kozjanskimi jaslicami v naravni velikosti, Dedek Mraz, Miklavž, Snežna pošta, Muca copatarica, kuhanček in krofkuši ter še in še To pomeni, da smo uporabili odpadke in jim podarili novo vrednost. Ker je naša pravljica vsako leto večja in obsežna, smo delali tudi povezovalno, tako med kraji, državami in generacijami. Pri postavitvi Božični
h jaslic smo upoštevali lokalno kozjansko kulturo. Vsi liki so naslikani po pravih osebah.
- Figure so v naravni velikosti. Naslikane so v kozjanski narodni noši iz leta 1910. Nastale so na podlagi poziranja družine iz Laškega, ki ima narodne noše zašite po originalih iz tistega obdobja. Uporabljajo jih pri folklorni skupini Anton Tanc iz Laškega.
- Kozjanska zibelka z detetom je naslikana po originalni, prav tako iz istega obdobja.
- Za motive živali sem uporabila slovenske avtohtone pasme. Vol je cikasto govedo, ovčke so jezersko-solčavske, kokoške so štajerske kokoši, poleg pozirata tudi drežniška koza in čebela kranjska sivka na satovju, seveda s slovenskim medom.
- Predstavljen je tudi star panj Čebelarskega društva Šentjur.
- Dodali smo kmečko orodje in pripomočke za delo iz sosednje kmetije.
- Štalca in smreke so narejene iz »odpadnega« lesa iz lokalnega gozda.
- Okraski so iz odpadne embalaže. Okraske so naredili otroci mladinskega centra Šentjur in OŠ Planina pri Sevnici. Uporabili so jogurtne lončke, dva zlepili in pobarvali v rdeče, ki je simbol ljubezni. Tako je tudi rojstvo otroka, ki je brezpogojna ljubezen.
- Postavili smo tudi slovenske svete kralje, ki prinašajo darove glasbo, vino in kruh. Upodobljeni so muzikant Jože Bohorč, vinar Janez in lokalni pek Silvester.
- V ozadju se predvajajo božične pesmi v izvedbi lokalne glasbenice: citrarke Jasmine Levičar s prijatelji in pevk zamejskih Slovencev iz Toronta, vokalne skupine Plamen pod vodstvom ga. Marija Ahačič P***k (vsem znana pevka ansambla Avsenik).
- Zaradi mrazu se bomo greli ob čarobnem odprtem kaminu Black lady, ravno tako lokalnega podjetnika Kurišča Fister.
- Poleg je postavljena pravljična Božičkova pekarna, kjer se ob vikendu pečejo sladke dobrote, naši Krofkuši. Narejeni so iz kvašenega testa z bučnim oljem, marelično marmelado in cimetom brez jajc in laktoze.
- Hlad preganjamo s čajem in kuhančkom lokalnega vinarja.
- Ker se nahajamo na delu biosfernega območja Kozjanskega parka, z drevesa visi kozjanska jabolka velikanka Štajerski pogačar ali Božičnica, ki se omedi ravno v tem času.
- Najmlajše bo razvedrila knjiga Dežni škrat in nezadovoljni ptič, ki je lahko izvirno darilo ob prihajajočih praznikih. Avtorice Alenke Križnik in ilustratorke moja malenkost. Knjiga je tudi dobrodelna.
- Ker je predbožični čas, imamo mnogo želja. Zato smo dodali vodnjak želja, v katerega vržete napisane želje. Mogoče se ravno vam izpolnijo. Vodnjak je narejen iz odpadnih pnevmatik in odpadnega lesa.
- Pred vhodom je pripet zvonček. Popotniki pri njemu postojte, pozvonite in eno zapojte.
- Pri nas lahko najdete preplet sodobnega utripa praznikov z bliščem luči in avtohtonih značilnosti našega območja. V tem, z nezadovoljstvom nasičenem svetu, je za nas Razbojnik Guzaj pustil velik del notranjega miru ter sporočil, da si ga lahko naberete, kolikor hočete. Ko bo naslednjič hodil tod mimo, ga bo pustil še za druge. (upam, da poznaš Guzajevo zgodbo).
- V našo vas prihajata tudi Sv. Miklavž in dedek Mraz naslikana po mojstru Janezu Rozmanu. Dodali smo še pisarno Dedka Mraza in Sv. Seveda ponovno iz odpadnih starih elementov. V tej pisarni bo Snežna pošta s prazničnim nabiralnikom v katerega bodo otroci lahko oddali pisma namenjena dobrim možem, hkrati pa bodo v ta nabiralnik lahko oddali opremljena pisma tudi starši, dedki, babice, tete, strici…. v imenu dobrih mož, ki bodo namenjena njihovim otrokom. Na pisma bomo dali poseben praznični pečat, otroci pa jih bodo prejeli po pošti. Dodali smo še star voz lojtrnik, ki je služil za spravilo krme in listja. Da pa bo pisarna še bolj popolna, bo v njej pričakala naša stara dobra Muca Copatarica s svojimi zašiti in popravljenimi copatki, ki so jih izdelalo otroci Mladinskega centra Šentjur. Prižganih imamo več kot 66.000 lučk. Če želite izvedeti zakaj, pridite naokrog in boste izvedeli.